Adi Smolar
Soboka Frajla dainos žodžiai
Na vasi je ˛ivela, olat se ni smela,
Oče je odločil, da kmetica bo.
Je delala vsak dan od jutra do večera,
Sedemnajst ji let je le bilo.
Večkrat zrla je z goric v smeri mesta,
Tja odla je vsa mladina iz vasi.
Tudi njo vabila je v daljavi cesta,
Verjela je, da v mestu lepe se ˛ivi.
Mečana je spoznala, sploh ga ni ljubila,
A je dovolila, da si jo je vzel,
Ker ji je obljubljal, ko jo je poljubljal:
"Če pride k meni v mesto, zate bom skrbel."
Bila, bila bi frajlica,
Po mestu bi pancirala,
Poznala bi te Sobota,
Bila, bila bi frajlica.
Bila, bila bi frajlica,
Po mestu bi pancirala,
Poznala bi te Sobota,
Bila, bila bi frajlica.
Nič ni premiljevala, k njemu je zbe˛ala,
Jo z oblekami, z nakitom je prekril.
Ljudem se je kazala, res bila je zala,
A ˛e kmalu se mečan je spremenil.
Pijan jo je pretepal, v sobo jo zaklepal,
Je kričal na njo, kako je vse drago.
Ko se je zlomila in mu pritrdila,
Začel prodajat mokim njeno je telo.
Kmalu je postala znana med mečani
Kot dekle kdo ve od kod, ki rada da.
Obdajali so jo obrazi nasmejani,
Za hrbtom pa so rekli: "Frajla Soboka."
Sedaj si prava frajlica,
Po mestno si oblečena,
Pozna te cela Sobota,
Sedaj si prava frajlica.
Sedaj si prava frajlica,
Po mestno si oblečena,
Pozna te cela Sobota,
Sedaj si prava frajlica.
Iz gostiln v sobo in nazaj v gostilne,
To postala je za njo edina pot.
Mirno je le˛ala, v mislih stran be˛ala,
Ko po njej se valjal je bogat gospod.
Čez kakno leto se je čudno spremenila,
Se nihče ji več pribli˛ati ni smel.
Posedala je sama, v Zvezdi vinjak pila
In nato de˛even jo večer je vzel.
Nali so jo mrtvo ribiči ob Muri,
Voda ji povsem izprala je obraz.
Vendar so vedeli to Soboka je frajla,
So spoznali jo po dolgi kiti las.
Počivaj v miru frajlica,
Deklica zala Prekmurska,
Spoznala mnogo si gorja,
Počivaj v miru frajlica.
Počivaj v miru frajlica,
Deklica zala Prekmurska,
Spoznala mnogo si gorja,
Počivaj v miru frajlica.
Počivaj v miru frajlica.
Oče je odločil, da kmetica bo.
Je delala vsak dan od jutra do večera,
Sedemnajst ji let je le bilo.
Večkrat zrla je z goric v smeri mesta,
Tja odla je vsa mladina iz vasi.
Tudi njo vabila je v daljavi cesta,
Verjela je, da v mestu lepe se ˛ivi.
Mečana je spoznala, sploh ga ni ljubila,
A je dovolila, da si jo je vzel,
Ker ji je obljubljal, ko jo je poljubljal:
"Če pride k meni v mesto, zate bom skrbel."
Bila, bila bi frajlica,
Po mestu bi pancirala,
Poznala bi te Sobota,
Bila, bila bi frajlica.
Bila, bila bi frajlica,
Po mestu bi pancirala,
Poznala bi te Sobota,
Bila, bila bi frajlica.
Nič ni premiljevala, k njemu je zbe˛ala,
Jo z oblekami, z nakitom je prekril.
Ljudem se je kazala, res bila je zala,
A ˛e kmalu se mečan je spremenil.
Pijan jo je pretepal, v sobo jo zaklepal,
Je kričal na njo, kako je vse drago.
Ko se je zlomila in mu pritrdila,
Začel prodajat mokim njeno je telo.
Kmalu je postala znana med mečani
Kot dekle kdo ve od kod, ki rada da.
Obdajali so jo obrazi nasmejani,
Za hrbtom pa so rekli: "Frajla Soboka."
Sedaj si prava frajlica,
Po mestno si oblečena,
Pozna te cela Sobota,
Sedaj si prava frajlica.
Sedaj si prava frajlica,
Po mestno si oblečena,
Pozna te cela Sobota,
Sedaj si prava frajlica.
Iz gostiln v sobo in nazaj v gostilne,
To postala je za njo edina pot.
Mirno je le˛ala, v mislih stran be˛ala,
Ko po njej se valjal je bogat gospod.
Čez kakno leto se je čudno spremenila,
Se nihče ji več pribli˛ati ni smel.
Posedala je sama, v Zvezdi vinjak pila
In nato de˛even jo večer je vzel.
Nali so jo mrtvo ribiči ob Muri,
Voda ji povsem izprala je obraz.
Vendar so vedeli to Soboka je frajla,
So spoznali jo po dolgi kiti las.
Počivaj v miru frajlica,
Deklica zala Prekmurska,
Spoznala mnogo si gorja,
Počivaj v miru frajlica.
Počivaj v miru frajlica,
Deklica zala Prekmurska,
Spoznala mnogo si gorja,
Počivaj v miru frajlica.
Počivaj v miru frajlica.
