Adi Smolar
Polna Lunca dainos žodžiai
Ko nad mestom se zmrači,
Jaz na sprehod se podam.
Kar tako mal med ljudi,
Ker doma preveč sem sam.
Sprehajam se in zrem v nebo,
Kdaj polna lunca bo prila.
Ko jo zagledam, mi je lepo,
Mi spet bo dru˛bo delala.
Gor na nebu sije polna lunca,
Sije kar se da.
Jaz pa tuhtam kje je tista punca,
Ki mi je namenjena.
Morda kot jaz se zdaj sprehaja,
Al v dru˛bi se smeji.
Morda sanjarjenju se predaja
In mene si ˛eli.
Malo pivo naročim
In ičem kaken znan obraz.
Kot ponavadi nikogar ni
S katerim bi si krajal čas.
Za parom se skrivaj ozrem
In si mislim: Srečna sta.
Pa si predstavljati začnem,
Da pri mizici sva dva.
Gor na nebu sije polna lunca,
Sije kar se da.
Jaz pa tuhtam kje je tista punca,
Ki mi je namenjena.
Morda tako kot jaz poseda,
Morda ˛e mirno spi.
Morda pa tudi ona lunco gleda
In mene si ˛eli.
Aj nekoč, ko bova se nala,
Ji reku bom: "Le kje do zdaj si bla?
Ti ne ve kako sem te vesel,
Kako zelo sem te ˛elel."
In ona mi smeje dejala bo,
Da je hrepenela pravtako kot jaz.
Polna lunca pa e b'lj svetlo
Sijala bo z neba le za naju dva.
Polnoč je ˛e skoraj proč,
Ko proti domu se podam.
Odganjam dvom, a noče proč:
Kaj pa, če bom vedno sam?
Jaz na sprehod se podam.
Kar tako mal med ljudi,
Ker doma preveč sem sam.
Sprehajam se in zrem v nebo,
Kdaj polna lunca bo prila.
Ko jo zagledam, mi je lepo,
Mi spet bo dru˛bo delala.
Gor na nebu sije polna lunca,
Sije kar se da.
Jaz pa tuhtam kje je tista punca,
Ki mi je namenjena.
Morda kot jaz se zdaj sprehaja,
Al v dru˛bi se smeji.
Morda sanjarjenju se predaja
In mene si ˛eli.
Malo pivo naročim
In ičem kaken znan obraz.
Kot ponavadi nikogar ni
S katerim bi si krajal čas.
Za parom se skrivaj ozrem
In si mislim: Srečna sta.
Pa si predstavljati začnem,
Da pri mizici sva dva.
Gor na nebu sije polna lunca,
Sije kar se da.
Jaz pa tuhtam kje je tista punca,
Ki mi je namenjena.
Morda tako kot jaz poseda,
Morda ˛e mirno spi.
Morda pa tudi ona lunco gleda
In mene si ˛eli.
Aj nekoč, ko bova se nala,
Ji reku bom: "Le kje do zdaj si bla?
Ti ne ve kako sem te vesel,
Kako zelo sem te ˛elel."
In ona mi smeje dejala bo,
Da je hrepenela pravtako kot jaz.
Polna lunca pa e b'lj svetlo
Sijala bo z neba le za naju dva.
Polnoč je ˛e skoraj proč,
Ko proti domu se podam.
Odganjam dvom, a noče proč:
Kaj pa, če bom vedno sam?
