Adi Smolar
Kompleksomanija dainos žodžiai
Na smrt sem se prestrau,
Ko prvič sem spoznal,
Da dolga suha prekla iz otroka sem nastal.
In da moj velik nos bolj krivo se dr˛i,
In frizura moja vse povprek trli.
Madonca, saj sem gri
Kot zvonar v Notre Dame,
Me nobena ˛enska marala ne bo!
Pa sem zastokal:
O, mama, kaj naj nardim,
O, mama, kaj naj nardim,
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim,
Kako le kompleksov se znebim?!
Prijatelj mi je djal:
Je s tabo v redu vse in prav.
Poglej ta peh, ki name se z leti je nabral,
In plea mi ratuje, se preveč znojim,
Ko je najmanj treba, pa na vso moč zardim.
Madonca, saj sem gri
Kot zvonar v Notre Dame,
Me nobena ˛enska marala ne bo!
Pa sva oba zastokala:
O, mama, kaj naj nardim,
O, mama, kaj naj nardim,
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim,
Kako le kompleksov se znebim?!
Prisedu je prijatelj, je dejal:
čist vredu sta oba,
Poglejta raje mene, mene reve˛a.
Uesa mi trlijo, zobje vsi krivi so,
Najhuj pa je, da spadam med pigmejsko nacijo.
Madonca, saj sem gri
Kot zvonar v Notre Dame,
Me nobena ˛enska marala ne bo!
Pa smo vsi trije zastokali:
O, mama, kaj naj nardim,
O, mama, kaj naj nardim,
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim,
Kako le kompleksov se znebim?!
Tri ure smo ga pili,
Vsak v mračne misli ujet,
Potem pa smo počasi k sebi prili spet.
Opazoval smo ˛enske, to bil je ele hec,
A veste, na konc koncev je lutno biti dedc.
ˇenske so e slabe, čist vsaki kaj fali,
Se bo za vsacga nala kakna,
Lahko smo brez skrbi!
Takrat so pa ˛enske zastokale:
O, mama, kaj naj nardim,
O, mama, kaj naj nardim,
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim,
Kako le kompleksov se znebim?!
Kako le kompleksov se znebim?!
Ko prvič sem spoznal,
Da dolga suha prekla iz otroka sem nastal.
In da moj velik nos bolj krivo se dr˛i,
In frizura moja vse povprek trli.
Madonca, saj sem gri
Kot zvonar v Notre Dame,
Me nobena ˛enska marala ne bo!
Pa sem zastokal:
O, mama, kaj naj nardim,
O, mama, kaj naj nardim,
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim,
Kako le kompleksov se znebim?!
Prijatelj mi je djal:
Je s tabo v redu vse in prav.
Poglej ta peh, ki name se z leti je nabral,
In plea mi ratuje, se preveč znojim,
Ko je najmanj treba, pa na vso moč zardim.
Madonca, saj sem gri
Kot zvonar v Notre Dame,
Me nobena ˛enska marala ne bo!
Pa sva oba zastokala:
O, mama, kaj naj nardim,
O, mama, kaj naj nardim,
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim,
Kako le kompleksov se znebim?!
Prisedu je prijatelj, je dejal:
čist vredu sta oba,
Poglejta raje mene, mene reve˛a.
Uesa mi trlijo, zobje vsi krivi so,
Najhuj pa je, da spadam med pigmejsko nacijo.
Madonca, saj sem gri
Kot zvonar v Notre Dame,
Me nobena ˛enska marala ne bo!
Pa smo vsi trije zastokali:
O, mama, kaj naj nardim,
O, mama, kaj naj nardim,
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim,
Kako le kompleksov se znebim?!
Tri ure smo ga pili,
Vsak v mračne misli ujet,
Potem pa smo počasi k sebi prili spet.
Opazoval smo ˛enske, to bil je ele hec,
A veste, na konc koncev je lutno biti dedc.
ˇenske so e slabe, čist vsaki kaj fali,
Se bo za vsacga nala kakna,
Lahko smo brez skrbi!
Takrat so pa ˛enske zastokale:
O, mama, kaj naj nardim,
O, mama, kaj naj nardim,
Mama mama mama mama
O, mama, kaj naj nardim,
Kako le kompleksov se znebim?!
Kako le kompleksov se znebim?!
