Adi Smolar
D dainos žodžiai
Doslej je nisem e poznal,
Vendar sem slial ˛e za njo,
In sedaj lahko priznam:
˛iveti z njo je res te˛ko.
Odkar sva bli˛e se spoznala,
Mi ube˛ati več ni moč,
Prisiljen misliti sem nanjo,
Pa naj bo dan al temna noč.
Vsak dan preklinjam usodo svojo,
Ki zdru˛ila me je z njo,
Sedaj ˛ivim le za trenutek,
Ko me zapustila bo.
Sem vajen bil enkrat na dan,
A to se ji premalo zdi,
Po petkrat, estkrat vsako uro
To zahteva in ˛eli.
Čeprav z močmi sem ˛e na koncu,
Od mene hoče vedno več.
Kar prej rad delal sem z u˛itkom,
Sedaj opravek je boleč.
Vsak dan preklinjam usodo svojo,
Ki zdru˛ila me je z njo,
Sedaj ˛ivim le za trenutek,
Ko me zapustila bo.
Sem vajen bil enkrat na dan,
A to se ji premalo zdi,
Po petkrat, estkrat vsako uro
To zahteva in ˛eli.
Zanima vas, kdo je ta ona,
Ki iz dneva v dan vse bolj me stiska.
Gotovo jo prav vsi poznate,
Po domače pravimo ji:
Driska!
Vendar sem slial ˛e za njo,
In sedaj lahko priznam:
˛iveti z njo je res te˛ko.
Odkar sva bli˛e se spoznala,
Mi ube˛ati več ni moč,
Prisiljen misliti sem nanjo,
Pa naj bo dan al temna noč.
Vsak dan preklinjam usodo svojo,
Ki zdru˛ila me je z njo,
Sedaj ˛ivim le za trenutek,
Ko me zapustila bo.
Sem vajen bil enkrat na dan,
A to se ji premalo zdi,
Po petkrat, estkrat vsako uro
To zahteva in ˛eli.
Čeprav z močmi sem ˛e na koncu,
Od mene hoče vedno več.
Kar prej rad delal sem z u˛itkom,
Sedaj opravek je boleč.
Vsak dan preklinjam usodo svojo,
Ki zdru˛ila me je z njo,
Sedaj ˛ivim le za trenutek,
Ko me zapustila bo.
Sem vajen bil enkrat na dan,
A to se ji premalo zdi,
Po petkrat, estkrat vsako uro
To zahteva in ˛eli.
Zanima vas, kdo je ta ona,
Ki iz dneva v dan vse bolj me stiska.
Gotovo jo prav vsi poznate,
Po domače pravimo ji:
Driska!
